V sredo, 6.1.2016, in v četrtek, 7.1.2016, smo si učenci od 1. do 9. razreda v SNG Maribor ogledali operno predstavo Čarobna piščal, delo velikega glasbenega mojstra W. A. Mozarta. Čarobna piščal kot celovito delo je resnična pravljica izredne moči in simbolni boj med dobrim in zlim, med svetlobo in temo, ki se je porodila v čisti Mozartovi duši v bolečih in težkih trenutkih zadnjega leta njegovega življenja. Pravljični svet torej, ki zlahka vzbudi živo otroško domišljijo. Čarobna piščal je zadnja opera Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki je nastajala junija in julija leta 1791, ko se je njegovo življenje že stekalo h koncu. Opera je bila prvič uprizorjena 30. septembra 1791 v dunajski operni hiši, dirigiral pa je sam Mozart.
Opera se prične, ko se Princ Tamino izgubi v neznani deželi na begu pred velikansko kačo. Njegove odrešiteljice, tri dame, služabnice Kraljice noči, mu pokažejo podobo princese Pamine, ki jo je ugrabil njen oče Sarastro. V istem trenutku zaljubljen Tamino se odloči, da jo bo vrnil materi. Na pot z njim se mora, čeprav nerad, odpraviti tudi zgovorni ptičar Papageno, kraljičin služabnik. Princeso najdeta vsak po svoji poti. Če želita vstopiti v Hram modrosti, kjer nad njo bedi njen oče, se morata podvreči preizkušnjam. Šele nato se Tamino lahko združi s Pamino, Papageno pa lahko tudi dobi sebi ustrezno družico Papageno. Tamino je pogumen in stanoviten, toda Papageno preizkušnjam ni kos. Pamina skoraj obupa nad svojo usodo, ker jo mati peha v maščevanje nad očetom in tudi sama ne več ali jo Tamino še ljubi. Vendar se vse zaključi dobro in pravično.
Opera nam je bila zelo všeč, kljub temu, da smo si ogledali krajšo različico Čarobne piščali. Pevci, orkester, balet, velika scena in odlični kostumi so na nas naredili velik vtis.
Vsebine ni bilo težko razumeti, saj smo se o njej veliko pogovarjali, gledali posnetke in jo uprizorili. V gledališču smo imeli tudi slovenske podnapise. Zelo lepo odigrane in odpete so bile vse vloge, še posebej vloga Tamina in Pamine, prevzela sta nas arija Kraljice noči in Papageno, ki je bil dobro odigran in nas je vodil skozi predstavo. Ugotovili smo, da si je takšna glasbena dela veliko bolj zanimivo in doživeto ogledati v živo v gledališču, kot pa samo na televiziji.
