Bilo je sredi decembra, ko se je bližala zimska šola v naravi. Vsi smo že cel mesec bili na trnih in komaj smo čakali na sredo, 12. decembra. Ta sreda se je vedno bolj bližala. In prišel je ponedeljek, in ker sta med šolo v naravi in ponedeljkom samo še dva dneva, smo med poukom v mislih že smučali. In res, kamorkoli si stopil, se je slišalo: »A ti tudi že komaj čakaš na sredo?«
Tako – pa je prišla ta sredo, na katero smo vsi že tako čakali. V šolo smo prišli s starši okoli 7.30 ure. Ko smo vstopili v šolo, smo odložili prtljago in smučarsko opremo ter se podpisali na kovčke in smuči. Ko smo si označili vso prtljago in se prešteli, smo odšli na avtobus. Na avtobusu smo se pogovarjali, peli pesmi in nekateri tudi spali. Ta ura in pol vožnje je minila, kot bi mignil.
Ko smo prispeli na Roglo, je vsak vzel svoje stvari, prisluhnil navodilom učiteljev in odšel v sobo. Sobe so bile dvonadstropne s štirimi posteljami in eno veliko. Imeli smo pol ure, da se pripravimo na smučanje. Ko smo se vsi pripravili, smo se odpravili na smučišče. Spoznali smo smučarske učitelje in si oblekli markirke, da smo se lažje našli med vsemi drugimi šolami. Nato smo naredili skupine, ki so bile začetniki, pripravniki in smučarji. Smučarji so se že na začetku spustili po hribu, medtem ko so se začetniki učili zavijati in ustavljati. Pripravniki pa so na junior progi ponavljali osnove. Ti dve uri sta minili, kot bi mignil. Sledilo je kosilo in topel čaj. Po kosilu smo se ponovni šli smučat. Po smučanju smo pospravili smuči in odšli v sobe. V sobah smo pospravili prtljago, se oblekli in šli v športno dvorano, kjer smo igrali košarko, nogomet, badminton in med dvema ognjema. Po športu je sledil disko. S telefoni smo se povezali na zvočnike in poslušali pesmi. Medtem pa smo tudi plesali, peli in se družili. Nato smo se prepoteni od plesa oblekli in odšli v sobe, kjer smo si oblekli pižame in se pripravili na spanje. Preden smo zaspali, smo gledali televizijo, igrali karte ali se igrali razne druge družabne igre. In še preden smo se zavedali, kako hitro je dan minil, smo že vsi tiho spali.
Zjutraj, ko smo se predramili, smo se oblekli in odšli na zajtrk. Po zajtrku pa hitro na smučišče. Smučanje je potekalo kot prvi dan, le da so nekateri že preskočili skupino (pripravniki v smučarje …). Po smučanju smo odšli na kosilo, se najedli in odšli nazaj na smučanje. Po smučanju smo odšli v sobe, se preoblekli in odšli na večerjo.
Po večerji smo šli na kopanje v bazen ali pa v jedilnico reševat miselne uganke. Po kopanju je sledil dvourni pohod do stolpa in koče v dolini, katerega se je na žalost udeležilo le šest učencev, učitelj Mirko in učiteljica Majda. Na pohodu smo peli pesmi in se imeli zelo lepo. Medtem so se ostali učenci družili v sobah.
Po pohodu smo začeli pakirati svojo prtljago. Zjutraj, ko smo se zbudili, smo vso prtljago odnesli v jedilnico, kajti sobe smo morali zapustiti. Nato smo šli na smučišče, kjer je vse potekalo kot prejšnja dneva. Po popoldanskem smučanju smo se fotografirali in z vso prtljago odšli na avtobus. Na poti domov nas je večina učencev pela in poslušala pesmi. Pot nazaj je trajala eno uro. Ko smo prispeli, so nas pred šolo pričakali neučakani in veseli starši, s katerimi smo se opravili domov.
Zimska šola v naravi je mi je bila največje doživetje, odkar sem v osnovni šoli. Bilo je res nepozabno in zelo bi mi bilo žal, če se je ne bi udeležil.
Anže Hren, učenec 7. razreda