V sredo, 7. februarja 2018, smo izvedli kulturni dan za vse učence šole na temo Šola nekoč in danes.

V prvem delu dneva so o šoli nekoč pripovedovale:

1., 3., 4. razred z razredničarkami – gospa Marija Vaupoti

2. in 5. razred z razredničarkami – gospa Danica Kurež, upokojena učiteljica naše šole

6., 7., 8., 9. razred z razredniki  – gospa Lojzka Merc, upokojena učiteljica naše šole.

Po malici smo  izvedli delavnice za učence po razredih, in sicer:

  1. razred: Likovno ustvarjanje na temo kulturnega praznika
  1. razred: Kulturno poustvarjanje
  1. razred: Prešeren in njegov čas

7., 8. in 9. razred

od 10. do 11. ure Otroški parlament: Šola nekoč in danes

Petra Klobasa Petrač, Milena Mali, Anita Malovič

od 11. do 12.20: Zgodovina šolstva v Podlehniku

Petra Klobasa Petrač, Milena Mali, Anita Malovič

2.razred

Jasna Cafuta, Dragica Šegula, Mirko Vindiš

od 10. do 11. 30 Delavnice Šola in izobraževanje kot temeljni človekovi pravici

od 11. 35 do 12. 20 Delavnice Kultura je vse

  1. in 6. razred

Majda Erlač, Mojca Pajek

od 10. do 12. 20 Delavnice Šola in izobraževanje kot temeljni človekovi pravici

Izvedbo dneva je nekoliko oviralo slabo vreme – zaradi snega je bilo v šoli nekaj manj učencev.

Zapisala Majda Erlač


V sredo sta nas v šoli obiskali učiteljici, ki sta nekoč učili na naši šoli. Pripovedovali sta nam, kako je bilo tudi, ko sta v šolo hodili onidve. Najbolj me je pretreslo to, da so učitelji lahko brez usmiljenja tepli otroke, saj si tega dan danes ne morem predstavljati. Zanimivo pa mi je bilo,  ko je učiteljica Lojzka povedala, da so vsako jutro z otroki prepevali ljudske pesmi.

Učiteljici sta nam tudi pripovedovali, da so takrat otroci radi odhajali v šolo in da je bilo v šoli vse precej drugače. Zanimivo je bilo, da so otroci v šolo morali hoditi peš in da malice v šoli ni bilo. V šoli pa so tisti čas učenci veliko bolj spoštovali učitelje kot jih danes. Pritegnilo me je tudi, ko nam je učiteljica Danica pokazala slike od takrat, ko je v šolo hodila ona. To mi je bilo predvsem zanimivo zato, ker so bili otroci drugačni, kot smo mi danes.

Jana Kotnik, 7. razred


Gospa Lojzka nam je pripovedovala o svojih šolskih dneh, pa tudi o tem, kako je sama opravljala poklic učiteljice. Učitelji v njenem času so bili strogi in so dajali kazni po svoji presoji.

Gospa Lojzka se je spomnila veliko stvari in nam jih tudi zaupala. Najbolj so se nam vtisnili v spomin smešni dogodki iz njenega življenja, povedala nam je tudi, da so bile učilnice skromno opremljene in brez elektrike, pisali pa so na tablice. Malice niso imeli.

Gospa Lojzka ve res veliko o času nekoč, zato smo jo z veseljem poslušali.

Ko je gospa Lojzka končala s pripovedovanjem, smo odšli dol po stopnicah, kjer je imela učiteljica Danica pripravljeno novo zanimivo zgodbo o svojem življenju, povezanem s šolo.

Govorila je predvsem o svojem otroštvu – kako je ona sama obiskovala šolo, in nam pokazala tudi nekaj slik. Na slikah je bila predvsem šola in otroci, ki so hodili v njo. Povedala nam je, kaj so počeli v šoli, kaj so jedli, kje so bili šolski prostori in kako je bila šola opremljena.

Vsi smo bili veseli njunega pripovedovanja in preživeli smo res lep dan.

Lara Kotnik, 7. razred


Učiteljica nam je pripovedovala…..

V sredo, 7.2.2018, sta nas prišli v šolo  obiskat nekdanji učiteljici Osnovne šole Podlehnik, in sicer gospa Lojzka Merc in gospa Danica Kurež. Pripovedovali sta o šoli nekoč. Lojzka Merc je pripovedovala o šoli pred 70-timi leti, Danica Kurež pa o šoli pred 50-leti.

Ob pripovedovanju Lojzke Merc me je najbolj pritegnilo to, kako so učenci takrat spoštovali učitelje ter to, kako so se otroci sami sebi zasmilili, ker nič ne znajo, in zavedanje, da hodijo v šolo, da bodo nekoč kaj vredni.

Pri pripovedovanju Danice Kurež pa  me je pritegnilo, kako so nekoč učenci pomagali kuharici nositi vodo iz kuhinje, ko je ta bila poplavljena. Ob njenem pripovedovanju me je pritegnilo tudi to, kako so takrat učenci postajali Titovi pionirji.

Ta dan mi bo ostal vedno v spominu, zraven tega pa mi je dal vedeti, da je šolo in učitelje treba bolj spoštovati.

Anže Hren, 6. razred


Učiteljica nam je pripovedovala…..

Upokojena učiteljica Lojzka Merc nam je pripovedovala o šoli danes in nekoč.

Nekoč je bilo v šoli, v 1.razredu, veliko več otrok kot jih je danes. Oblečeni so bili v stara oblačila. Namesto šolskih torb so imeli skupaj zvezane stare cunje, v njih pa so nosili zvezke in pisala. Ko še ni bilo zvezkov, so pisali na tablice. Če je učiteljica učencem dala domačo nalogo, so jo učenci naredili, vendar pa se jim je včasih zbrisala. V šolo so prišli umazani do vratu. V šoli so se morali preobleči in preobuti. Bili so bosi. Če so kaj ušpičili, jih je učiteljica poslala v kot klečat, dokler ni rekla, da gredo lahko v klop . Fantje so s šibo dobili po zadnjici, punce pa po rokah. V šolo so hodili peš. Mama jim je doma pogrela krompir, ki so ga na poti v šolo držali v rokah, da jim niso zmrznile. Učiteljica je morala celo snov pisati na tablo. Pri ocenjevanju znanja ni bilo tako, kakor je dandanes. Nenapovedano so v šolo prišli inšpektorji, ki so ocenjevali vso znanje ki so ga pridobili, potem pa so učenci pisali še po nareku.

Meni osebno je bilo zelo lepo poslušati o šoli nekoč.

Zoja Sluga, 6. razred


Related Images:

Dostopnost